Čebelarjenje
Kako začeti čebelariti
- Vključite se v izobraževalni program čebelarjev začetnikov v svoji bližini, kjer pridobite prvo in osnovno znanje, spoznate izkušene čebelarje, si izberete mentorja in pričnete uresničevati svoje sanje.
- Priskrbite si prvo čebeljo družino; slednjo lahko kupite pri čebelarju ali pa vam jo kakšen celo podari.
- Kupite si panje določenega sistema, po katerem želite čebelariti. Na voljo so v čebelarskih trgovinah ali pri izdelovalcih panjev.
- V panje naselite svojo čebeljo družino: najpozneje v 30 dneh po naselitvi čebelje družine se morate vpisati v register čebelnjakov pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.
- Pri začetkih čebelarjenja vam pomaga mentor, ki je izkušen čebelar ali čebelarski mojster.
- Včlanite se v čebelarsko društvo v svojem kraju in/ali na območju kjer čebelarite.
- Za dodatne nasvete in pomoč se lahko obrnete na terenskega svetovalca na svojem območju ali ČZS – Javno svetovalno službo v čebelarstvu ali pristojno veterinarsko službo v primeru pojava zajedalcev in bolezni.
Več informacij o čebelah in začetkih čebelarjenja si lahko preberete na spletni strani ČZS, v gradivu “Čebela se predstavi”: http://www.czs.si/Files/promocija31.pdf
Kako začeti čebelariti
- Vključite se v izobraževalni program čebelarjev začetnikov v svoji bližini, kjer pridobite prvo in osnovno znanje, spoznate izkušene čebelarje, si izberete mentorja in pričnete uresničevati svoje sanje.
- Priskrbite si prvo čebeljo družino; slednjo lahko kupite pri čebelarju ali pa vam jo kakšen celo podari.
- Kupite si panje določenega sistema, po katerem želite čebelariti. Na voljo so v čebelarskih trgovinah ali pri izdelovalcih panjev.
- V panje naselite svojo čebeljo družino: najpozneje v 30 dneh po naselitvi čebelje družine se morate vpisati v register čebelnjakov pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.
- Pri začetkih čebelarjenja vam pomaga mentor, ki je izkušen čebelar ali čebelarski mojster.
- Včlanite se v čebelarsko društvo v svojem kraju in/ali na območju kjer čebelarite.
- Za dodatne nasvete in pomoč se lahko obrnete na terenskega svetovalca na svojem območju ali ČZS – Javno svetovalno službo v čebelarstvu ali pristojno veterinarsko službo v primeru pojava zajedalcev in bolezni.
Več informacij o čebelah in začetkih čebelarjenja si lahko preberete na spletni strani ČZS, v gradivu “Čebela se predstavi”: http://www.czs.si/Files/promocija31.pdf
Čebelji pridelek
Pomembnost čebele in njenih pridelkov
Čebele oprašijo 70 – 80 % cvetov, zato je vsak tretji grižljaj svetovno pridelane hrane odvisen od čebel.
Čebela nam ne daje samo med, ampak tudi cvetni prah, vosek, propolis, matični mleček in čebelji strup. Vsi ti pridelki nam s svojimi zdravilnimi učinki pomagajo krepiti organizem.
Slovenski čebelarji pridelujemo različne čebelje pridelke in sicer:
- Med je pomembno živilo in sladilo. Ima mnogo zdravilnih lastnosti, ki so odvisne predvsem od botaničnega izvora medu. Na Slovenskem poznamo predvsem naslednje vrste: akacijev, cvetlični, regratov, oljne ogrščice, lipov, kostanjev, gozdni, smrekov in hojev med.
- Cvetni prah ima veliko količino beljakovin in vitaminov in se uporablja kot prehransko dopolnilo z mnogimi zdravilnimi učinki.
- Propolis je pridelek, ki ga čebele potrebujejo za lastno zdravje, mi pa za naše.
- Matični mleček deluje pozitivno na telo in duha zaradi svoje sposobnosti OBNAVLJANJA ČLOVEŠKIH CELIC. Krepi imunski sistem, ohranja vitalnost in vrača energijo.
- Čebelji strup se uporablja za farmacevtske proizvode pri zdravljenju sklepnih obolenj, znižuje krvni tlak, zmanjšuje količino holesterola v krvi, povišuje splošno napetost mišičnega tkiva in povišuje delovno sposobnost organizma.
- Čebelji vosek se uporablja tako v prehrani za peko kot v svečarstvu, kozmetiki, farmaciji ter medicini.
Več informacij o čebeljih pridelkih si lahko preberete na spletni strani ČZS (http://www.czs.si/content/C2)
Bolezni čebel
Preventivni ukrepi zoper bolezni
Vzrejališča matic so zaradi intenzivnega čebelarjenja, vzreje matic in prometa čebel še posebno izpostavljena razvoju in širjenju čebeljih bolezni. Najpogostejše bolezni, ki se pojavljajo in lahko povzročajo ekonomsko škodo ali pa zaradi prisotnosti povzročiteljev bolezni predstavljajo možnost širjenja iz vzrejališč pri nas so: huda gniloba čebelje zalege, nosemavost in poapnela zalega. V vsakem čebelarstvu je prisotna tudi varoja, ki pa glede povzročanja škode in problematike zatiranja zavzema posebno mesto.
(Vir ČZS, več informacij najdete na: http://www.czs.si/content/D59)
Pogostejše bolezni čebel
Varoza je zajedavska bolezen čebelje družine, ki jo povzroča pršica Varroa destructor. Prehranjuje se s hemolimfo razvojnih oblik in odraslih čebel. Pršico V. destructor so prvič opazili na indijski čebeli Apis terana v začetku tega stoletja na otoku Java. Podrobneje jo je opisal in klasificiral Oudemans leta 1904 in jo uvrstil v red Acara. Na medonosni čebeli jo je prvič ugotovil inž. Atsuo Inoue, opisal pa Š. Kitaoka leta 1958 na Japonskem. V azijskem delu Sovjetske zveze je bila prvič opisana varoa na indijski čebeli leta 1950. Od tod se je širila v Evropo. Leta 1979 je bila prvič potrjena tudi v Sloveniji.
(Vir ČZS, več informacij najdete na: http://www.czs.si/content/C34)- Okamnela zalega je kužna bolezen, za katero obolevajo čebelje ličinke in odrasle čebele. Je edina čebelja bolezen, za katero lahko zboli tudi človek, zato jo imenujemo zoonoza.
(Vir ČZS, več informacij najdete na: http://www.czs.si/content/C36) - Huda gniloba razširjena kužna in trdovratna bolezen pokrite čebelje zalege. Povzroča jo sporogena bakterija Bacillus larvae. Okužene ličinke v pokriti zalegi gnijejo in odmirajo, zato se v čebelji družini izlega vedno manj čebel, tako da družina v začetku postopoma, pozneje pa hitro slabi in nazadnje propade.
(Vir ČZS, več informacij najdete na: http://www.czs.si/content/C32) - Nosemavost je kronična bolezen odraslih čebel, ki lahko zaradi različnih vplivov postane akutna. V tej obliki povzroča čebelarstvu veliko gospodarsko škodo, ne samo s tem, da umirajo družine, temveč obolele družine hitreje izgubljajo čebele nabiralke, kar se kaže v manjšem donosu in slabšem preskrbovanju čebelje zalege. Poleg tega imajo okužene čebele slabše razvito faringealno žlezo ter s tem manjšo in slabšo kakovost matičnega mlečka. Zato so ličinke dovzetne za razne bolezni.
(Vir ČZS, več informacij najdete na: http://www.czs.si/content/C31) - Poapnela zalega je pogojno kužna bolezen pokrite zalege. Značilno bolezensko znamenje je propadanje pokrite zalege, ki se spremeni v suho belo ali sivočrno mumificirano ličinko, ki jo imenujemo mumija. Povzročitelj je zelo razširjen v naravi, poleg tega so spore sposobne okužbe več desetletij.
(Vir ČZS, več informacij najdete na: http://www.czs.si/content/C35) - Pohlevna gniloba čebelje zalege, znana tudi kot evropska gniloba, je kužna bolezen odkrite čebelje zalege. Primarni povzročitelj propadanja ličink je nesporogena bakterija Melissococcus pluton. Bolna ličinka spreminja položaj v svoji celici in odmre četrti ali peti dan svoje starosti. Okužena ličinka postane mlahava, rumenorjavkasto obarvana in zaudarja, odvisno od prisotnih bakterij. Izbruhi bolezni so najpogostejši pozno spomladi ali zgodaj poleti, v času hitrega razvoja čebeljih družin.
(Vir ČZS, več informacij najdete na: http://www.czs.si/content/C33) - Plenilci in škodljivci: so različnih vrst in velikosti, od insektov do sesalcev – medveda. S čebelami se hranijo plenilci, kot so pajki, ose, sršeni, ptice, močeradi in žabe. Čebelam so najnevarnejši sršeni, ki lahko uničijo cele čebelje družine. Med škodljivce spadajo medved, rakun, miši, rovke, mravlje in nekateri metulji, ki občasno napadajo čebele, da pridejo do medu. Drugi škodljivci, kot so čebelja uš, voščena in pelodna vešča ter nekatere muhe, so prilagodili del ali ves svoj razvoj življenju čebel, ker so odvisni od čebeljih pridelkov.
(Vir ČZS, več informacij najdete na: http://www.czs.si/content/C37)
Pogostejše bolezni čebel
- Varoza je zajedavska bolezen čebelje družine, ki jo povzroča pršica Varroa destructor. Prehranjuje se s hemolimfo razvojnih oblik in odraslih čebel. Pršico V. destructor so prvič opazili na indijski čebeli Apis terana v začetku tega stoletja na otoku Java. Podrobneje jo je opisal in klasificiral Oudemans leta 1904 in jo uvrstil v red Acara. Na medonosni čebeli jo je prvič ugotovil inž. Atsuo Inoue, opisal pa Š. Kitaoka leta 1958 na Japonskem. V azijskem delu Sovjetske zveze je bila prvič opisana varoa na indijski čebeli leta 1950. Od tod se je širila v Evropo. Leta 1979 je bila prvič potrjena tudi v Sloveniji.
(Vir ČZS, več informacij najdete na: http://www.czs.si/content/C34) - Okamnela zalega je kužna bolezen, za katero obolevajo čebelje ličinke in odrasle čebele. Je edina čebelja bolezen, za katero lahko zboli tudi človek, zato jo imenujemo zoonoza.
(Vir ČZS, več informacij najdete na: http://www.czs.si/content/C36) - Huda gniloba razširjena kužna in trdovratna bolezen pokrite čebelje zalege. Povzroča jo sporogena bakterija Bacillus larvae. Okužene ličinke v pokriti zalegi gnijejo in odmirajo, zato se v čebelji družini izlega vedno manj čebel, tako da družina v začetku postopoma, pozneje pa hitro slabi in nazadnje propade.
(Vir ČZS, več informacij najdete na: http://www.czs.si/content/C32) - Nosemavost je kronična bolezen odraslih čebel, ki lahko zaradi različnih vplivov postane akutna. V tej obliki povzroča čebelarstvu veliko gospodarsko škodo, ne samo s tem, da umirajo družine, temveč obolele družine hitreje izgubljajo čebele nabiralke, kar se kaže v manjšem donosu in slabšem preskrbovanju čebelje zalege. Poleg tega imajo okužene čebele slabše razvito faringealno žlezo ter s tem manjšo in slabšo kakovost matičnega mlečka. Zato so ličinke dovzetne za razne bolezni.
(Vir ČZS, več informacij najdete na: http://www.czs.si/content/C31) - Poapnela zalega je pogojno kužna bolezen pokrite zalege. Značilno bolezensko znamenje je propadanje pokrite zalege, ki se spremeni v suho belo ali sivočrno mumificirano ličinko, ki jo imenujemo mumija. Povzročitelj je zelo razširjen v naravi, poleg tega so spore sposobne okužbe več desetletij.
(Vir ČZS, več informacij najdete na: http://www.czs.si/content/C35) - Pohlevna gniloba čebelje zalege, znana tudi kot evropska gniloba, je kužna bolezen odkrite čebelje zalege. Primarni povzročitelj propadanja ličink je nesporogena bakterija Melissococcus pluton. Bolna ličinka spreminja položaj v svoji celici in odmre četrti ali peti dan svoje starosti. Okužena ličinka postane mlahava, rumenorjavkasto obarvana in zaudarja, odvisno od prisotnih bakterij. Izbruhi bolezni so najpogostejši pozno spomladi ali zgodaj poleti, v času hitrega razvoja čebeljih družin.
(Vir ČZS, več informacij najdete na: http://www.czs.si/content/C33) - Plenilci in škodljivci: so različnih vrst in velikosti, od insektov do sesalcev – medveda. S čebelami se hranijo plenilci, kot so pajki, ose, sršeni, ptice, močeradi in žabe. Čebelam so najnevarnejši sršeni, ki lahko uničijo cele čebelje družine. Med škodljivce spadajo medved, rakun, miši, rovke, mravlje in nekateri metulji, ki občasno napadajo čebele, da pridejo do medu. Drugi škodljivci, kot so čebelja uš, voščena in pelodna vešča ter nekatere muhe, so prilagodili del ali ves svoj razvoj življenju čebel, ker so odvisni od čebeljih pridelkov.
(Vir ČZS, več informacij najdete na: http://www.czs.si/content/C37)
Veterina
Veterinarska fakulteta UNILJ opravlja raziskovalno in specialno diagnostično dejavnost, znotraj katere deluje NACIONALNI VETERINARSKI INŠTITUT (NVI).
NVI izvaja naloge določene v zakonu o veterinarstvu, in sicer:
- zdravljenje čebel,
- spremljanje epizootiološkega stanja in klinično ugotavljanje bolezni čebel,
- vodenje seznama čebelarjev in čebeljih družin,
- priprava programov za preprečevanje in zatiranje čebeljih bolezni,
- priprava strokovnih podlag za načrtovanje in sprejemanje ukrepov v zdravstvenem varstvu čebel,
- sodelovanje pri uvajanju novih diagnostičnih metod za ugotavljanje bolezni čebel na terenu,
- spremljanje zdravstvenega varstva in izvajanje preventive v vzrejališčih in plemeniščih matic in čebeljih družin v prometu (izvajanje karantene in odredbe),
- organiziranje in vodenje veterinarskega izobraževanja imetnikov živali.
(povzeto po ČZS)
POMEMBNO: Čebelarji so sum bolezni čebel dolžni čim prej prijaviti pristojnemu območnemu veterinarju VF NVI:
Enota MARIBOR, Šentiljska 109, 2000 Maribor
Mag. Vida Lešnik, dr. vet. med.
Tel.: (02) 2524 128; (041) 645 792
Pomembne povezave
Zdravstveno varstvo čebel, kjer najdete naslednje podatke:
- Kontaktne št. veterinarskih enot po Sloveniji
- Izobraževanja na področju zdravstvenega varstva čebel
- Zdravljenje čebel: obrazec za tekoče evidence varoze in letno poročilo
- Promet čebel: obrazec in navodila
Spletno mesto NVI: http://www.vf.uni-lj.si/si/zdravstveno-varstvo-cebel/
Spletno mesto ČZS: http://www.czs.si/content/D8
Veterina
Veterinarska fakulteta UNILJ opravlja raziskovalno in specialno diagnostično dejavnost, znotraj katere deluje NACIONALNI VETERINARSKI INŠTITUT (NVI).
NVI izvaja naloge določene v zakonu o veterinarstvu, in sicer:
- zdravljenje čebel,
- spremljanje epizootiološkega stanja in klinično ugotavljanje bolezni čebel,
- vodenje seznama čebelarjev in čebeljih družin,
- priprava programov za preprečevanje in zatiranje čebeljih bolezni,
- priprava strokovnih podlag za načrtovanje in sprejemanje ukrepov v zdravstvenem varstvu čebel,
- sodelovanje pri uvajanju novih diagnostičnih metod za ugotavljanje bolezni čebel na terenu,
- spremljanje zdravstvenega varstva in izvajanje preventive v vzrejališčih in plemeniščih matic in čebeljih družin v prometu (izvajanje karantene in odredbe),
- organiziranje in vodenje veterinarskega izobraževanja imetnikov živali.
(povzeto po ČZS)
POMEMBNO: Čebelarji so sum bolezni čebel dolžni čim prej prijaviti pristojnemu območnemu veterinarju VF NVI:
Enota MARIBOR, Šentiljska 109, 2000 Maribor
Mag. Vida Lešnik, dr. vet. med.
Tel.: (02) 2524 128; (041) 645 792
Pomembne povezave
Zdravstveno varstvo čebel, kjer najdete naslednje podatke:
- Kontaktne št. veterinarskih enot po Sloveniji
- Izobraževanja na področju zdravstvenega varstva čebel
- Zdravljenje čebel: obrazec za tekoče evidence varoze in letno poročilo
- Promet čebel: obrazec in navodila
Spletno mesto NVI: http://www.vf.uni-lj.si/si/zdravstveno-varstvo-cebel/
Spletno mesto ČZS: http://www.czs.si/content/D8
Davčna številka: SI50216406
DEŽELNA BANKA SLOVENIJE
Uradne ure vsako sredo med 16:00 in 18:00 uro na Streliški cesti 150.
Davčna številka: SI50216406
Matična številka: 5010667000
DEŽELNA BANKA SLOVENIJE
TRR SI56 1934 0501 1005 481
URADNE URE VODSTVO
070 468 818
ob sredah med 16:00 in 18:00 uro popoldan
ob petkih med 10:00 in 12:00 uro dopoldan
URADNE URE TAJNIŠTVO
070 492 190
ob ponedeljkih med 16:00 in 18:00 uro popoldan
ob četrtkih med 10:00 in 12:00 uro dopoldan